Staranje (starost)

 

Zahvaljujoč napredku medicine nas lahko danes večina pričakuje daljše in bolj aktivno življenje, kot so ga imeli naši starši. Moški, rojeni v drugi polovici 20. stoletja, lahko računajo na povprečno življensko dobo več kot 70 let, pri ženskah pa je pričakovana življenjska doba daljša od 75. let.

Telesna vadba, pravilna prehrana in ustrezno zdravstveno varstvo pripomorejo k temu, da ohranimo dobro duševno in telesno zdravje v srednjih letih (med 40. in 65. letom) in vse do pozne starosti.

Nadrugi strani lahko pomankljiva prehrana, debelost, sistemske bolezni, čezmerno kajenje, pitje alkohola in zloraba zdravil ali mamil pospešijo staranje.

KAJ SE DOGAJA MED STARANJEM

Telesno zdravje in duševno-čustveno stanje sta na višku v starosti dvajset let in na tej ravni ostaneta še mnogo let. Končno pa začnejo vsi telesni sistemi postajati manj učinkoviti. Morda sprememb do štiridesetih, ali pedesetih let niti ne opazimo, vendar se včasih učinko staranja pojavijo iznenada in povsem nenapovedano. Za mnoge ljudi je prvi znak staranja sivenje ali izpadanje las. Izpadanje las, ki se pojavi že pri dvajsetih letih, je največkrat dedno, vendar ga je, neglede na to, kdaj se pojavi, skoraj nemogoče preprečiti.

Kopičenje in prerazporeditev maščevja prav tako pripomore k spreminjanju videza. Pri moških srednjih let se odvečna maščoba nabira na trebuhu, pri ženskah pa na dojkah, trebuhu in stegnih.

Kosti dosežejo največjo gostoto med 25 in 35 leti starosti.Njihovo postopno redčenje zaradi osteoporoze lahko v poznih 70ih letih povzroči zmanjšanje višine za nekaj centimetrov, pripomore pa tudi k zmanjšanju telesne teže. Kosti lahko izgubijo tudi varovalni hrustanec v sklepih ali pa se pojavijo drugi simptomi artritisa.

Z leti se koža počasi tanjša, izgublja prožnost in se prične gubati zlasti na obrazu in rokah.Starostne pege ali lise, ki se pojavijo na hrbtišču dlani in drugod, so ponavadi nenevarne in lahko sčasoma celo izginejo. Najboljše, kar lahko storimo za kožo, je da se izogibamo čezmernemu izpostavljanju soncu. Kar je včasih veljalo za zdravo zagorelost - ali celo ena sama huda sončna opeklina v mladosti - danes velja za dejavnik tveganja za kožnega raka. Tudi srbeča in rdečkasta koža ter druge vrste dermatitisa so lahko povezane s staranjem.

Ko se ljudje postarajo, se lahko pojavijo težave s kostmi in sklepi, zaradi česar postanejo artritične težave ena največjih tegob starostnikov.

Kombinacija počasnejših refleksov in slabšanje ravnotežja je glavni razlog, da postanejo starejši ljudje bolj nagnjeni k padcem in nezgodam. Krhkejše kosti, šibkejše mišice in tanjša koža pomenijo, da so posledice teh nezgod hujše. V starosti je celjenje precej počasnejše, zato lahko celo blage poškodbe postanejo zelo hude in včasih celo ogrožajo življenje.

Telesna vadba in dobra hrana lahko ohranjata telo gibčno in krepko, čeprav sčasoma tudi mišice atrofirajo.

Umikanje dlesni lahko povzroči majavost zob in poveča njihovo občutljivost za karies

SPREMEMBE ČUTIL

S staranjem začnejo vsa čutila slabeti, vendar je hitrost teh sprememb pri različnih ljudeh različna.

Ljudje starejši od 60 let, so lahko bolj dovzetni za nastanek glavkoma, katarakte in makularne degeneracije. Vse te bolezni lahko, če jih ne zdravimo, vodijo v delno ali popolno slepoto. Ker vid peša počasi, poskrbite za vsakoleten pregled pri okulistu.

Izguba sluha je običajno postopen proces, ki ga je mogoče zaznati po štiridesetem letu starosti. Nekateri ljudje lahko v obdobju nekaj let zaznajo precejšno izgubo sluha, medtem ko drugi ne doživijo pomembnejših sprememb.

Včasih lahko postaneta manj izostrena tudi voh in okus, vendar njuna slabitev pomeni problem le, če slabo vpliva na apetit.

Starejši ljudje so tudi bolj občutljivi na podhladitev, vročinski udar in vročinsko izčrpanost. Na občutljivost na temperaturo lahko vplivajo motnje krvnega obtoka ali motnje ščitnice.

SISTEMSKE SPREMEMBE

S staranjem postajajo vsi telesni sistemi manj učinkoviti.

Mišice srca in krvnih žil izgubijo nekaj prožnosti, zaradi česar kri težje kroži po telesu. Slabitev srca in ožilja lahko privede do tega, da postane telesno naprezanje zelo naporno. Ker mora srce bolj delati, da opravi vse potrebno, je majhno povečanje krvnega tlaka nekaj običajnega. Občuten dvig krvnega tlaka pa pomeni, da vam morda grozi srčni infarkt ali možganska kap - pri kadilcih je nevarnost še večja. Redna telesna vadba (hoja, plavanje, kolesarjenje....) pomaga, da ostaneta srce in ožilje zdrava.

Okužbe sečil, kakršne so ledvične okužbe in okužbe mehurja, postajajo s staranjem pogostejše in lahko povzročijo hujše posledice. 

Starejši ljudje so tudi bolj dovzetni za težave s prebavili, kakršni sta sindrom razdražljivega črevesja in divertikulitis. Anemija starostnikov je često posledica slabe prehrane. Tudi inkontinenca in/ali zaprtje sta pri starostnikih pogosta. 

S staranjem postaja manj učinkovit tudi imunski sistem, zato starostniki preje in bolj zbolevajo za infekcijskimi boleznimi (gripa, bronhitis, prehlad.....) in dalj časa okrevajo po njih.

Zaradi različnih razlogov se tveganje za nastanek raka po 50. letu starosti povečuje. Ženske morajo biti še posebej pozorne na znake raka dojke, raka na materničnem vratu in raka na jajčnikih. Moški pa morajo biti pozorni na svarilne znake raka prostate  in raka mod, ter se zavedati, da jih bolj ogroža pljučni rak  in rak na debelem črevesu  in danki. 

 

Pridružite se našim e-novicam

Naročite se in obveščeni boste o akcijskih ponudbah, novostih in drugih zanimivostih

Prodajni svetovalec
Zdravo! Svetovalec je trenutno nedosegljiv. Pošljite sporočilo, odgovorili bomo v najkrajšem času.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
Predstavitvena verzija
Izključeno: pošiljanje sporočil. Info na www.proapp.si