Ščitnica s svojimi hormoni vpliva skoraj na vse presnovno dogajanje v telesu. Ščitnične motnje segajo od majhnih nenevarnih golš, do smrtno nevarnega raka. Najpogostejše težave s ščitnico so motnje v tvorjenju ščitničnih hormonov. Preveč teh nujno potrebnih snovi povzroča bolezensko stanje, imenovano hipertiroidizem, pomanjkanje pa hiporiroidizem.
Štiri obščitnične žleze, ki ležijo ob ščitnici, delujejo neodvisno od nje; njihova naloga je uravnavanje ravni kalcija v krvi, ki je potreben za rast in ohranjanje kosti in zob. Motnje v njihovem izločanju lahko povzročijo hiperparatiroidizem ali hipoparatiroidizem, ki neugodno vplivata na razvoj kosti.
Čeprav so lahko posledice težav s ščitnico neprijetne, večina teh stanj ni nevarna, če so dovolj zgodaj ugotovljena in primerno zdravljena.
SIMPTOMI
Hipertiroidizem:
- hujšanje kljub povečanemu apetitu
- pospešen srčni utrip
- neredno in močnejše utripanje srca
- zvišan krvni tlak
- živčnost
- slabo prenašajo povišano temperaturo okolja
- koža je običajno topla in vlažna
- čezmerno znojenje
- očutki tesnobe in nespečnost
- pogosto odvajanje blata
- občasno driska
- neredne menstruacije
- tresenje rok
- mišična šibkost
- pojav golše
- Basedowova bolezen lahko prizadene tudi oči, kar se kaže z izbuljenostjo oči (eksoftalmusom)
Hipotiroiodizem:
- brezvoljnost
- upočasnjeni duševni procesi
- upočasnjen srčni utrip
- občutljivost na mraz
- mravljinčenje ali omrevelost rok
- povečanje ščtnice, kar se kaže kot pojav golše
- utrujenost, tudi ob manjšem telesnem naporu,
- pridobivanje na telesni teži,
- zaprtje,
- znižanje glasu,
- otekanje v predelu obraza in oči,
- tanjšanje las in dlak,
- močnejše menstrualne krvavitve pri ženskah
Subakutni tiroiditis:
- blage do hude bolečine v ščitnici
- ščitnica je na dotik občutljiva
- bolečine pri požiranju ali obračanju glave
- ti simptomi se pojavijo kmalu po virusni okužbi (naprimer gripi, mumsu ali ošpicah)
VZROKI
Vse vrste hipertiroidizma povzroča čezmerno nastajanje ščitničnih hormonov. Razvijejo se lahko na različne načine. Pri Basedowovi bolezni povzroči čezmerno izločanje hormonov avtoimunska motnja. Včasih v ščitnici nastanejo vozliči, imenovani toksični adenomi, ki izločajo ščitnične hormone, spremenijo njihovo normalno nastajanje in zmotijo telesno kemično ravnovesje; nekatere golše vsebujejo več takšnih vozličev. Pri subakutnem tiroiditisu virusno (koksaki virus, influenca virus, mumps virus, adenovirus) vnetje ščitnice povzroči »puščanje« čezmerne količine hormonov iz žleze in privede do prehodnega hipertiroidizma. V sicer redkih primerih se lahko hipertiroidizem pojavi zaradi nepravilnega delovanja hipofize ali rakaste rašče v ščitnici.
Hipotiroidizem je ravno nasprotna motnja: pojavi se zaradi nezadostnega nastajanja ščitničnih hormonov. Ker je za pridobivanje energije v telesu potrebna določena količina ščitničnih hormonov, njihov upad zmanjša pridobivanje energije. Pogost vzrok hipotiroidizma je Hašimotov tiroiditis, avtoimunska bolezen, pri kateri bele krvne celice polagoma nadomeščajo ščitnično tkivo, ki ga potem napadejo imunske beljakovine, protitelesa.
Hipotiroidizem se lahko pojavi tudi, če je bila ščitnica kirurško odstranjena ali kemično uničena v okviru zdravljenja hipertiroidizma. Če v telo dobivate preveč joda — npr. iz prikritih virov, kot so nekatera zdravila proti prehladu ali snovi, uporabljane pri določenih preiskavah — se lahko nevarnost hipotiroidizma poveča, zlasti če ste v preteklosti že imeli težave s ščitnico. Dolgotrajno nezdravljen hipotiroidizem lahko povzroči miksedemsko komo, redko, vendar lahko usodno stanje, ki nemudoma zahteva hormonske injekcije.
Hipotiroidizem je posebno nevaren za novorojenčke in dojenčke, ker lahko pomanjkanje ščitničnih hormonov v zgodnji starosti pripelje do kretenizma (duševne zaostalosti) in pritlikavo-sti (zavrte rasti). Pri nas novorojenčkom določijo raven ščitničnih hormonov v dneh po rojstvu; če teh hormonov primanjkuje, se zdravljenje začne takoj. Tudi pri dojenčkih je lahko hipotiroidizem, tako kot pri odraslih, posledica hipofizne motnje, okvarjene ščitnice ali popolne odsotnosti žleze. Hipotiroidni dojenček je nenavadno miren in tih, ima slab tek in čezmerno dolgo spi.
Čeprav je rak na ščitnici poleg raka na maternici najpogostejša maligna bolezen endokrinih organov, je vseeno redek. Bolniki imajo lahko več let enega ali več ščitničnih vozličkov, preden se izkaže, da so rakasti. Ljudje, ki so bili kdaj v življenju izpostavljeni obsevanju glave in vratu, npr. v okviru zdravljenja aken, so bolj nagnjeni k raku na ščitnici.
»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga
