Hahnemann je postal prepričan v homeopatijo ko je prevajal delo škotskega fizika in kemika Williama Cullena v nemški jezik. Ker je bil skeptičen v Cullenovo teorijo o vplivu kininovca na malarijo,je zaužil nekaj lubja, da bi ugotovil ali zdravi vročino "z lastnostjo, da širi trebuh". Ob zaužitju lubja je opazil nekaj simptomov v trebuhu, vendar ni občutil vročine, drgetanja ali alergije, ki so sicer značilni za malarijo. Iz tega je sklepal, da vsa učinkovita zdravila ustvarjajo simptome pri zdravih ljudeh, podobne tistim ob bolezni. To je kasneje postal "zakon podobnosti" ki je najpomembnejši zakon v homeopatiji. Izraz "homeopatija" si je izmislil Hahnemann, prvič pa se je pojavil v tisku leta 1807, čeprav je že pred tem izdal več člankov s to teorijo.
Življenjska sila
Aristotel je utemeljil tako imenovani vitalizem; prepričanje, da imajo živa bitja življenjsko silo. Življenjska sila naj bi omogočala bitjem čutenje in dejavnost. Hahnemann je prevzel to idejo o nesnovni življenjski sili in jo umestil med temelje homeopatskega nauka.
Načelo podobnosti
Po homeopatskim prepričanju lahko določeno bolezen pozdravi le sredstvo, ki v zdravem organizmu povzroči tej bolezni podobne simptome, kar izraža latinsko reklo similia similibus curentur (podobno se zdravi s podobnim).[2] Po takšnem prepričanju vse bolezni izhajajo iz neuravnovešene življenjske sile. Zdravljenje s homeopatijo stremi k vzpostavitvi notranjega ravnovesja.
Potenciranje
Potenciranje pomeni zaporedno redčenje substanc ob hkratnem stresanju. Potenciranje poteka v zaporednih stopnjah z učinkovino, ki je rastlinskega, živalskega, mineralnega ali kemičnega izvora in z redčilom (na primer alkohol, mlečni sladkor, destilirana voda, glicerol). Primer stopnje redčenja, ki je pogosta in ima oznako 30C: C, ki je rimska številka 100 pove, da homeopatsko zdravilo pridobijo tako, da v 100 kapljicah redčila zmešajo 1 kapljico učinkovine, nato eno kaplico iz tako pridobljene razredčine zmešajo v 100 kaplicah svežega redčila. Nato zopet vzamejo eno kaplico iz te razredčine in pomešajo z novimi stotimi kaplicami čistega redčila. Ta postopek v primeru 30C ponovijo 30-krat. Končen izdelek je tako razredčen v razmerju 1:10030 oziroma 1:1060 ozirma 1 proti 1 in 60 ničel.
Homeopatska zdravila se izdajajo v obliki raztopin ali globul oziroma kroglic. Substance z nižjo potenco so tudi v obliki tablet. Velja prepričanje, da so bolj potencirana in bolj razredčena zdravila bolj učinkovita kot manj razredčena in manj potencirana.
Miazme in nozode
Hahnemann je pri nekaterih bolnikih opazil, da se zdravstveno stanje kljub ustrezno izbranem zdravilu ni izboljšalo. Menil je, da je zdravljenje neuspešno zaradi kroničnih motenj bolnikovega zdravja, ki so zapisane v dednini; te kronične obremenitve je imenoval miazme. Miazme naj bi se med ljudmi prenašale z dedovanjem, s spolnimi odnosi ali z okužbo. Zoper določeno miazmo naj bi obstajalo tudi ustrezno zdravilo - nozoda.
Vrste homeopatije
Klasična homeopatija
homeopat izbira zdravilo na podlagi pogovora. Temelji na tem, da vse bolezni običajno izhajajo iz konstitucije človeka; iz hoje, razpoloženja, ogrodja, telesne teže, dojemljivosti za vročino, mraz...;
Digitalna homeopatija
od klasičnehomeopatije se razlikuje4 le v načinu priprave homeopatskih remedij
Lokalna (organska) homeopatija
iz dosedanjih izkušenj homeopatov za vsako bolezen ali organ obstaja 20 do 30 zdravil, ki jih je potrebno pravilno izbrati;
Kompleksna homeopatija
naj bi bila najbolj neustrezna oblika homeopatije. Po svojem principu zelo podobna farmakologiji. Izdelki so narejeni v komercialne namene in manjka osebni prisop do bolnika;
Izopatija
naj bi bila najmočnejša vrsta homeopatije. Kot terapevtska sredstva uporablja NOSODE, ki jih lahko definiramo kot "oralne vakcine". NOSODE izdelujejo iz sline, tkiva....človeka ali živali, ki je obolela za določeno boleznijo (steklino, pljućnico, različne vrste raka, hepatitisom.....itd).
V Izopatiji Homeopat ne izbere homeopatsko remedijo na podlagi razgovora s pacientom, ampak izbere NOSODO na podlagi medicinske diagnostike. Naprimer pri steklini uporabi NOSODO stekline, ki je izdelana iz sline steklega psa na način klasične homeopatske tehnike stresanja/redčenja. Največja prednost NOSOD v primerjavi z VAKCINAMI je dejstvo, da so POPOLNOMA VARNE!
Klasično Homeopatsko zdravljenje
Klasično Homeopatsko zdravljenje se prične s pogovorom, v katerem usposobljen homeopat poišče in svetuje uporabo določenega homeopatskega zdravila. V kolikor je zdravilo ustrezno izbrano pomeni, da so lastnosti zdravila čimbolj podobne simptomom bolnika, homeopati pričakujejo dobre rezultate. Homeopatsko zdravljenje se izvaja predvsem z osebenim pristopom do bolnika, kjer se homeopat ukvarja z osebnostjo človeka, in manj z njegovo telesno boleznijo.
