Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je možganska motnja, ki je ni mogoče ustaviti ali obrniti. Bolezen resno prizadene spomin, mišljenje, učenje in organizacijske sposobnosti ter sčasoma vpliva na človekovo sposobnost opravljanja preprostih dnevnih dejavnosti. Alzheimerjeva bolezen ni običajen del procesa staranja.
Alzheimerjeva bolezen je bolezen, katere simptomi se sčasoma poslabšajo. Pravzaprav znanstveniki verjamejo, da lahko proces bolezni traja 10 let ali več, preden se pojavijo prvi simptomi Alzheimerjeve bolezni.
Ko so težave s spominom res opazne, jih pogosto opredelimo kot blago kognitivno motnjo (MCI) . Na tej stopnji so prizadete intelektualne funkcije, vendar sposobnost samostojnega delovanja in življenja ostane nedotaknjena, saj možgani kompenzirajo spremembe, povezane z boleznijo.
Pri nekaterih ljudeh lahko MCI na tej stopnji ostane stabilen. Vendar so ljudje z MCI izpostavljeni visokemu tveganju za napredovanje v demenco . Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. (Demenca je lahko tudi posledica različnih razlogov, kot so Parkinsonova bolezen , demenca z Lewyjevimi telesci , vaskularna demenca, frontotemporalna demenca in drugi.) Pri demenci je v nasprotju z MCI prizadeto vsakodnevno delovanje.
Ko demenca zaradi Alzheimerjeve bolezni napreduje v pozne faze, prizadeti posamezniki ne morejo nadaljevati pogovora, prepoznati družine in prijateljev ali skrbeti zase.
Kako pogosta je Alzheimerjeva bolezen?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (predstavlja od 60 do 80 odstotkov primerov). Alzheimerjeva bolezen je šesti vodilni vzrok smrti v Združenih državah.
Eden od 10 ljudi, starejših od 65 let, in skoraj polovica ljudi, starejših od 85 let, ima Alzheimerjevo bolezen. Alzheimerjeva bolezen lahko prizadene tudi ljudi v 40-ih letih. Odstotek ljudi z Alzheimerjevo boleznijo narašča vsako desetletje po 60. letu starosti. Po podatkih Združenja za Alzheimerjevo bolezen bo s staranjem prebivalstva in brez uspešnega zdravljenja do leta 2050 14 milijonov Američanov in 106 milijonov ljudi po vsem svetu z Alzheimerjevo boleznijo. .
Simptomi in vzroki
Kaj povzroča Alzheimerjevo bolezen?
Alzheimerjevo bolezen povzroča nenormalno kopičenje beljakovin v možganih. Kopičenje teh proteinov – imenovanih amiloidni protein in tau protein – vodi v celično smrt.
Človeški možgani vsebujejo več kot 100 milijard živčnih celic in tudi drugih celic. Živčne celice sodelujejo pri izpolnjevanju vseh komunikacij, potrebnih za izvajanje funkcij, kot so razmišljanje, učenje, pomnjenje in načrtovanje. Znanstveniki verjamejo, da se amiloidni protein kopiči v možganskih celicah in tvori večje mase, imenovane plaki. Zvita vlakna druge beljakovine, imenovane tau, se oblikujejo v zaplete. Ti plaki in pentlje blokirajo komunikacijo med živčnimi celicami, kar jim preprečuje izvajanje njihovih procesov. Počasno in nenehno odmiranje živčnih celic, ki se začne v enem predelu možganov (običajno v predelu možganov, ki nadzoruje spomin) in se nato razširi na druga področja, povzroči simptome, ki jih opazimo pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.
Kakšni so simptomi Alzheimerjeve bolezni?
Simptomi Alzheimerjeve bolezni se razlikujejo od osebe do osebe in se sčasoma poslabšajo. Simptomi bolezni vključujejo:
- Izguba spomina . To je običajno eden od prvih simptomov Alzheimerjeve bolezni.
- Postavljanje predmetov na čudna mesta
- Zmeda glede dogodkov, časa in kraja
- Ponavljajoča se vprašanja
- Težave pri upravljanju denarja in plačevanju računov
- Težave pri izvajanju/izvajanje znanih nalog traja dlje
- Izgubiti se/potovati
- Nezmožnost spanja
- Spremembe v osebnosti in vedenju, vključno z vznemirjenostjo, anksioznostjo in agresijo
- Imeti neutemeljene dvome o družini, prijateljih in skrbnikih
- Slaba presoja ali sklepanje
- Težave pri prepoznavanju družine in prijateljev
- Težave pri učenju in pomnjenju novih informacij/nedavnih dogodkov
- Težave pri opravljanju večstopenjskih opravil, kot je oblačenje ali kuhanje
- Halucinacije, blodnje ali paranoja
- Težave z govorjenjem/iskanje pravih besed
- Težave pri branju, pisanju in delu s številkami
- Težave pri hoji
- Težave pri požiranju
Za več informacij o stadiju bolezni kliknite tukaj .
Diagnoza in testi
Kako se diagnosticira Alzheimerjeva bolezen?
Ti testi se uporabljajo za diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni ali za izključitev drugih zdravstvenih stanj, ki povzročajo simptome, podobne Alzheimerjevi bolezni:
- Zdravstvena zgodovina. Zdravnik bo vprašal o trenutnih in preteklih zdravstvenih stanjih, zdravilih, ki jih bolnik jemlje, in družinski anamnezi Alzheimerjeve bolezni ali drugih motenj spomina. Preveril bo tudi vse trenutne vitalne znake (krvni tlak, srčni utrip, temperaturo, pulz) in opravil nevrološki pregled (preveril reflekse in koordinacijo, gibanje oči, govor in občutke).
- Preiskave krvi in urina. To so standardni laboratorijski testi, ki se izvajajo za izključitev drugih vzrokov za simptome, vključno s krvno sliko, ravnmi vitaminov, delovanjem jeter in ledvic, mineralnim ravnovesjem in testi delovanja ščitnice.
- Testiranje duševnega stanja. Ti testi vključujejo teste spomina, reševanja problemov, osredotočenosti, štetja in jezikovnih sposobnosti. S to vrsto testiranja je mogoče spremljati tudi napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
- Nevropsihološko testiranje. Ta izpit vključuje teste za oceno pozornosti, spomina, jezika, sposobnosti načrtovanja in sklepanja, sposobnosti spreminjanja vedenja ter osebnostne in čustvene stabilnosti. S to vrsto testiranja je mogoče spremljati tudi napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
- Spinalna pipe. Ta test, imenovan tudi lumbalna punkcija , preverja prisotnost tau in amiloidnih beljakovin, ki tvorijo plake in pentlje v možganih ljudi z Alzheimerjevo boleznijo.
- Preskusi slikanja možganov:
- Računalniška tomografija (CT). Ta pregled razkrije fizične spremembe v strukturi možganskega tkiva, vidne pri poznejših spremembah Alzheimerjeve bolezni, vključno z zmanjšanjem velikosti možganov (atrofija), širjenjem vdolbin možganskega tkiva in povečanjem s tekočino napolnjenih komoric možgani.
- Slikanje z magnetno resonanco. Ta pregled lahko pokaže tudi atrofijo možganov. Poleg tega lahko identificira možgansko kap, tumorje, nabiranje tekočine v možganih in druge strukturne poškodbe, ki lahko povzročijo simptome, podobne Alzheimerjevi bolezni.
- fMRI (funkcionalna MRI). To je vrsta MRI, ki meri možgansko aktivnost na izbranem območju z zaznavanjem sprememb v pretoku krvi. Ta test uporabljajo raziskovalci, da bi ugotovili, kako se možgani spreminjajo na različnih stopnjah Alzheimerjeve bolezni. Uporablja se tudi za oceno zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, preden ima oseba simptome.
- Pozitronska emisijska tomografija. Ta pregled pokaže nenormalno delovanje možganov pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo. Pomaga lahko tudi pri diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni v primerjavi z drugimi oblikami demence.
- Amiloid PET. Ta pregled pokaže kopičenje amiloidnega proteina v možganih.
- FDG PET. Ta skeniranja kažejo, kako dobro možganske celice uporabljajo glukozo. Zmanjšana absorpcija glukoze je znak Alzheimerjeve bolezni.
Vodenje in zdravljenje
Katera zdravila se uporabljajo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni?
Zdravila za Alzheimerjevo bolezen ni, vendar razpoložljiva zdravila začasno upočasnijo poslabšanje simptomov demence in pomagajo pri vedenjskih težavah, ki se lahko pojavijo med potekom bolezni.
Uprava za hrano in zdravila (FDA) trenutno odobri štiri zdravila, ki predstavljajo dva razreda zdravil za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Ta zdravila so zaviralci holinesteraze in antagonisti NMDA.
Zaviralci holinesteraze. Vsi zaviralci holinesteraze so odobreni za zdravljenje simptomov blage do zmerne Alzheimerjeve bolezni (AD). Zaviralci holinesteraze vključujejo.
Ta zdravila delujejo tako, da blokirajo delovanje acetilholinesteraze, encima, odgovornega za uničenje acetilholina. Acetilholin je ena od kemikalij, ki pomaga živčnim celicam komunicirati. Raziskovalci verjamejo, da znižane ravni acetilholina povzročajo nekatere simptome Alzheimerjeve bolezni. Z blokiranjem encima ta zdravila povečajo koncentracijo acetilholina v možganih. To povečanje naj bi pomagalo izboljšati nekatere težave s spominom in zmanjšati nekatere vedenjske simptome, opažene pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.
Ta zdravila ne pozdravijo Alzheimerjeve bolezni ali ustavijo napredovanja bolezni. Najpogostejši neželeni učinki teh zdravil so slabost, driska in bruhanje. Nekateri ljudje imajo lahko izgubo apetita, nespečnost ali slabe sanje.
antagonist NMDA. Memantin je odobrila FDA za zdravljenje zmerne do hude Alzheimerjeve bolezni. Blokira nevrotransmiter glutamat pri aktiviranju receptorjev NMDA na živčnih celicah, kar ohranja celice bolj zdrave. To zdravilo deluje drugače kot zaviralci holinesteraze. Memantin se lahko jemlje sam ali skupaj z zaviralcem holinesteraze.
Bolniki z zmerno do hudo Alzheimerjevo boleznijo, ki so bili zdravljeni z memantinom, so bili boljši v študijah, ki so merile običajne vsakodnevne dejavnosti, kot so prehranjevanje, hoja, stranišče, kopanje in oblačenje, v primerjavi z bolniki, ki so jemali placebo. Največ koristi imajo bolniki s slabšim delovanjem.
- Povzetek zdravil za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Štiri trenutno odobrena zdravila za Alzheimerjevo bolezen so pokazala skromne učinke pri ohranjanju delovanja možganov. Lahko pomagajo zmanjšati ali stabilizirati simptome Alzheimerjeve bolezni za določen čas. Zaradi neželenih učinkov teh zdravil – zlasti učinkov na prebavila – se morajo zdravniki in bolniki pogovoriti o njihovi uporabi, preden jih predpišejo. Prav tako je treba ta zdravila prekiniti, ko demenca doseže napredne stopnje.
Obvladovanje vedenjskih sprememb. Na voljo so zdravila za zdravljenje nekaterih pogostih vedenjskih simptomov Alzheimerjeve bolezni. Na primer, antidepresive lahko uporabljamo za zdravljenje tesnobe, nemira, agresije in depresije. Za zdravljenje agitacije se lahko uporabljajo zdravila proti anksioznosti. Za zdravljenje agresije se včasih uporabljajo antikonvulzivi. Antipsihotike lahko uporabljamo za zdravljenje paranoje, halucinacij in vznemirjenosti. Nekateri stranski učinki teh zdravil vključujejo zmedenost in omotico, ki lahko povečata tveganje padcev. Zato se ta zdravila običajno uporabljajo za kratek čas, samo ko so vedenjske težave resne in šele potem, ko so bile najprej preizkušene varnejše in/ali druge terapije brez zdravil.
Katera novejša zdravila so v študiji?
Vsa trenutno odobrena zdravila ciljajo na Alzheimerjevo bolezen, potem ko se razvije. Znanstveniki trenutno raziskujejo načine, kako ustaviti ali upočasniti napredovanje Alzheimerjeve bolezni, preden se začne.
Nekatera zdravila v pozni fazi preiskave se imenujejo monoklonska protitelesa. Ta zdravila ciljajo na amiloidni protein, ki se kopiči v možganskih celicah. Delujejo tako, da se vežejo na amiloidne beljakovine, ko lebdijo v možganih, in jih odstranijo, preden se oblikujejo v obloge in pentlje, ki ovirajo sposobnost možganov za pravilno delovanje.
Ta zdravila so še vedno v kliničnih preskušanjih in so še nekaj let oddaljena od odobritve Food and Drug Administration v Združenih državah. Zgodnji rezultati so bili mešani, nekateri poskusi pa niso pokazali izboljšanja delovanja možganov; drugi kažejo rahlo izboljšanje (manjši upad delovanja možganov). Kljub mešanim rezultatom so raziskovalci navdušeni nad to novo potencialno metodo za spreminjanje bolezni.
Preprečevanje
Kateri so nekateri dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen?
Dejavniki tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni so:
- Starost. Starost je glavni dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
- Genetika (teče v družinah). Obstaja določen gen, apolipoprotein E (APOE), ki je povezan s poznim nastopom Alzheimerjeve bolezni. Drugi geni so bili povezani z zgodnjim pojavom Alzheimerjeve bolezni.
- Visok krvni pritisk
- Visok holesterol
- Sladkorna bolezen
- kajenje
- debelost
Raziskovalci verjamejo, da lahko prisotnost zadnjih petih zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja zmanjša očistek amiloidnega proteina iz možganov, kar nato poveča tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Zlasti je prisotnost več teh dejavnikov tveganja hkrati in ko je oseba v svojih 50-ih letih povezana z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Morda obstaja nekaj načinov za zmanjšanje tveganja duševnega upada. Na splošno zdrav življenjski slog ščiti telo pred možgansko kapjo in srčnim infarktom ter verjame, da ščiti tudi možgane pred kognitivnim upadom. Znanstveniki ne morejo popolnoma dokazati vzroka in posledice naslednjih dejavnikov, vendar so študije pokazale "pozitivno povezavo".
- Ostanite mentalno aktivni. Igrajte družabne igre, berite, rešujte križanke, igrajte glasbilo, izvajajte tečaje revizije na lokalni šoli, ukvarjajte se z drugimi hobiji, ki zahtevajo »možgansko moč«.
- Postanite fizično aktivni. Vadba poveča pretok krvi in kisika v možgane, kar lahko neposredno vpliva na zdravje možganskih celic. Nosite zaščitno naglavno opremo, če se ukvarjate z dejavnostmi, ki povečujejo tveganje za poškodbe glave.
- Ostanite družbeno aktivni. Redno se pogovarjajte s prijatelji in družino, pridružite se skupinskim dejavnostim (kot so tečaji vadbe, pevski zbor, knjižni klubi...)
- Sledite sredozemski dieti ali dieti DASH ali drugi zdravi dieti, ki vključuje antioksidante. Alkoholne pijače uživajte zmerno – ne več kot eno pijačo na dan za ženske in ne več kot dve na dan za moške.
Obeti / napovedi
Kakšni so obeti za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo?
Alzheimerjeva bolezen se sčasoma poslabša in je na koncu usodna. Osebe z Alzheimerjevo boleznijo v povprečju živijo štiri do osem let po diagnozi. Nekateri bolniki lahko živijo tudi 20 let po diagnozi. Potek bolezni se razlikuje od osebe do osebe.
