Alzheimerjeva bolezen

SIMPTOMI

  • Sprememba razpoloženja: potrtost, preganjavica, vznemirjenost, tesnoba, sebičnost, otročje vedenje.
  • Dezorientiranost, zmedenost, nepozornost, izguba spomina za nedavne dogodke, nezmožnost ohraniti v spominu nove informacije.
  • Povečana nagnjenost k izgubljanju stvari.
  • Omotica ali motnje ravnotežja.
Alzheimerjeva bolezen, progresivno propadanje možganskega tkiva, prizadene predvsem ljudi stare nad 65 let. Zanjo je značilen hud duševni upad. Razumske funkcije, kakršne so spomin, razumevanje in govor, začno upadati. Bolnik začne izgubljati zbranost in ne zmore niti najpreprostejših izračunov in navadne vsakodnevne dejavnosti postajajo vse težavnejše, , vedno bolj se pojavljata strah in frustracija, ki sta izrazitejša ponoči. Nastopijo prav dramatična nihanja razpoloženja - izbrugi jeze, napadi strahu in obdobja globoke brezbrižnosti. Bolnik je vedno bolj dezorientiran, lahko tava okoli in se tudi izgubi. Pojavijo sse tudi telesne težave, kot sta čudna hoja ali izguba koordinacije. Končno postane bolnik povsem nekomunikativen, telesno nemočen in ne nadzoruje izločanja. Bolezen je brez izjem smrtna.Potek Alzheimerjeve bolezni je lahko različen; od zahrbtnega začetka lahko v nekaj letih napreduje ali pa bolnika pesti daljše obdobje, ki lahko traja tudi 20 let. Povprečno trajanje bolezni pa je 7 let. Ženske prizadene dvakrat pogosteje kot moške, bela rasa pa je štirikrat bolj dovzetna kot črna.

VZROKI

  • Čeprav mnogi ljudje dobijo Alzheimerjevo bolezen, ko se starajo, bolezen vendar ni naravna posledica staranja.
  • To je nenormalno stanje, katerega vzroke še proučujejo. Postopno slabenje možganskih funkcij, ki je značilno za Alzheimerjevo bolezen, je posledica dveh glavnih oblik okvare nevronov.
  • V možganskih celicah nastajajo vlaknasti skupki, v prizadetem tkivu pa se pričnejo odlagati beljakovinski depoziti, ki jim pravijo plaki.
  • Raziskovalci še ne vedo natančno, zakaj in kako se pojavi to propadanje tkiva, vendar pa nekatere raziskave kažejo na beljakovino, ki se normalno pojavlja v krvi in se imenuje ApoE. Ta je potrebna za prenos maščobnih snovi po telesu. Morda določene oblike ApoE uničujejo živčne celice v možganih.
  • Druga možnost je, da se beljakovina morda povezuje z drugimi snovmi, kar povzroča nastajanje plakov. Pri Alzheimerjevi bolezni je dednost zelo pomembna. Oseba, katere eden od staršev ima Alzheimerjevo bolezen, ima večje tveganje.
  • Navajajo pa tudi druge vzroke. Ena izmed teorij govori o tem, da lahko uživanje drobcenih delcev aluminija,  ki so naprimer v kuhinjski posodi, pripelje do Alzheimerjeve bolezni.
  • Druga taka povezava govori o nastajanju plakov in prostih radikalih, ki lahko povzročijo uničenje kemijskih reakcij.
  • Ena izmed teorij se osredotoča na cink. Bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo so kot dodatek dajali cink, ker so neke študije vzbudile domnevo, da lahko cink izboljša umske sposobnosti starostnikov, ter dokazali, da ima cink pomembno vlogo pri pomnenju. Vendar so bolnikom že po dveh dneh jemanja dodatnega cinka začele umske sposobnosti tako hitro upadati, da so študijo takoj prekinili. Tri leta kasneje so laboratorijski testi pokazali, da je cink škodljiv, ker lahko povzroči, da se beljakovine grudijo in spominjajo na plake, kakršne najdemo v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.
  • V majhnem številu primerov je lahko dodatni dejavnik tudi poškodba. Okoli 15% ljudi, ki trpijo zaradi Alzheimerjeve bolezni, v anemnezi omenja poškodbo glave.

 

Pridružite se našim e-novicam

Naročite se in obveščeni boste o akcijskih ponudbah, novostih in drugih zanimivostih

Prodajni svetovalec
Zdravo! Svetovalec je trenutno nedosegljiv. Pošljite sporočilo, odgovorili bomo v najkrajšem času.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
Predstavitvena verzija
Izključeno: pošiljanje sporočil. Info na www.proapp.si